Loading ...

Podzemno skladiščenje

Zadostno prostornino za ekonomsko skladiščenje večjih količin tekočin ali plinov lahko zagotovimo z ustreznimi geološkimi strukturami. Dva osnovna tipa podzemnih skladišč lahko razločimo: skladišča v kamninah z visoko poroznostjo (skladiščenje v porah rezervoarja) in skladišča v kavernah znotraj solnih formacij, predvsem v solnih čokih (skladiščenje v kavernah). Tesnjenje kavern dokazujejo fizikalne lastnosti soli v pokrovnih plasteh. Kamnine z visoko poroznostjo (npr. apnenec ali peščenjak) so primerne za podzemno skladiščenje le, če jih prekriva neprepustna krovnina v strukturnih pasteh. Opuščeni naftni in plinski rezervoarji so najbolj pogosto uporabljene podzemne skladiščne lokacije zaradi že obstoječe infrastrukture (vrtine in zbiralni sistemi).

Do nedavnega je bilo podzemno skladiščenje osredotočeno le na zagotavljanje razpoložljivosti plina za izravnavo sezonskih nihanj v povpraševanju in ublažitev motenj uvoza. Trenutno obratuje 13 takih obratov za skladiščenje plina v opuščenih naftnih in plinskih ležiščih na nemškem in avstrijskem delu Molasnega bazena, kar predstavlja pomemben delež celotne inštalirane delovne prostornine plina v Nemčiji in Avstriji. Nadaljnje lokacije so v razvojni fazi.

Trenutna povečana raba podzemnih skladiščnih potencialov je tudi del različnih scenarijev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov: obnovljive vire energije se lahko nadgradi s podzemnim skladiščenjem goriv, proizvedenih s pomočjo vetrnih in sončnih virov energije in s tem minimizira težave, ki so posledica nestalnosti teh virov. Brez obsežnega skladiščenja vodika, metana ali stisnjenega zraka (CAES), ta zelena energija ne more služiti kot vir pasovne električne energije in razpršene tehnologije pridobivanja ne morejo biti učinkovito integrirane. Poleg tega lahko geološko skladiščenje CO2 (CCS) v ustreznih podpovršinskih strukturah znatno pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Nadaljnje obremenjevanje podpovršja lahko omeji uporabo »klasičnih« podpovršinskih virov kot so podzemna voda, nafta ali plin. Pozornost se vedno bolj usmerja v podzemno skladiščenje ogljikovega dioksida (zajemanje in skladiščenje ogljika).

Tridimenzionalni modeli, ki bodo pripravljeni v okviru projekta GeoMol, bodo vsebovali informacije o razprostranjenosti in debelini potencialnih rezervoarjev in krovnih zapornih plasteh ter o pomembnih strukturnih karakteristikah, t.i. strukturnih pasti. Projekt GeoMol tako predstavlja pomembno podlago za odločevanje v prihodnji energetski oskrbi.

GeoMol is funded by the Alpine Space Programme
as a part of the European Territorial Cooperation 2007-2013
Kontákt | Sitemap | Zasebnost | Impressum | Login